OPAZOVANJE SONCA V H-ALFA TEHNIKI

Splošno o našem SONCU

Naše sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov. Sestavljena je iz vodika (73,4%) in helija (24,9%), sledov kisika, ogljika in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih plinov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise (Sončeve pege), kjer nastanejo silnice magnetnega polja ki prebadajo fotosfero.

Sonce je zvezda, in sicer ena med mnogimi 100 milijardami zvezd v naši galaksiji ali Mlečni stezi. Sonce potrebuje 200 milijonov let, da konča eno obhodno dobo okoli centra naše galaksije. Energijo proizvaja z nuklearno fuzijo, Sonce je rumeno-rdeča zvezda spektralnega tipa G2V.

V primerjavi z drugimi zvezdami, je Sonce povprečne velikosti. Nekatere manjše zvezde kot npr. Sirius B in Wolf 359, predstavljajo samo delček velikosti sonca. Ogromne zvezde kot so Delta Orions, so lahko tudi 10-50 krat večje, super velikanke kot je npr. zvezda Antares ki ima premer 300 krat večji kot je premer našega Sonca, nekatere pa so še večje. V primerjavi z Zemljo je naše Sonce ogromno. Z premerom 1.392.000 km, je njegova širina enaka širini 109-ih Zemelj. V Sonce bi lahko vstavili kar 1.000.000 Zemelj.

To je tako kot bi vozili osebni avtomobil po ekvatorju Sonca s hitrostjo 100 km/h in bi potrebovali 5 let za eden obhod.

Velikost Sonca ni statična. Zadnja odkritja so pokazala da se Sončev premer vsako uro skrči za 1 km. Če takšna aktivnost npr. traja že celo 20 stoletje potem vidimo sedaj 800km sonca manj v premeru kot so ga videli naši pradedje. Po tej teoriji je »Sončevo krčenje« ena od akcij, katere skupaj stabilizirajo Sonce da ne izgubi naenkrat preveč energije.

Še eno odkritje je zelo presenetilo astronome. Znanstveniki so odkrili da površina Sonca vsakih 2 ure in 40 min zavibrira. S hitrostjo okoli 6 km/h, se površina širi in krči. S tem se posledično poveča premer sonca za okoli 10km.

H-alpha so posebni filtri za opazovanje dogajanja v sončevi kromosferi v Hydrogen alfa svetlobi.

Ti filtri se uporabljajo samo za opazovanje sonca. Delujejo točno na področju emisije H-alfa žarkov to je 656.3nm. Tako lahko z H-alfa filtrom vidimo sončne prominence in bakle na soncu. H-alfa filtri obstajajo v več različnih tipih in sicer prvi tip so tako imenovani T-skenerji, ki se nameščajo pred okularji. To so navadno filtri prepustnosti od 1.5 do 2 angstroma in so namenjeni predvsem za opazovanje bakel na soncu.

Dnevni filtri ali multielementni monokromatorski filtri so zelo dragi. Stanejo med 1500 in 3500 dolarji za amatersko uporabo pa do 10.000 dolarjev za profesionalno uporabo. Tako proizvajajo tudi filtre ki so odporni na temperaturi in kako so ti filtri občutljivi na angstrome. Najbolj občutljivi filtri so pod 1 Angstronom pa vse do 0.5 Angstroma ki je že zelo občutljiv. Tako tudi Coronadovi filtri spadajo v kategorijo T-skenerjev.

Ti T-skener filtri delujejo tako da so sestavljeni v večjem ležišču, ki se nahaja pred okularjem in preko katerega lahko ročno spreminjamo frekvenčni pas svetlobe. Tako oba tipa H-alfa filtrov tako T-skenerji kot dnevni filtri potrebujejo pred objektivom tako imenovan rdeči energijsko odbijajoči filter in okoli f/30 optični sistem teleskopa, kateri tudi ponuja večje povečave.

PROMINENCE - so oblaki delno ionizirajočega plina, ki se nahajajo neposredno nad sončevo kromosfero in so obdani z magnetnim poljem. Prominence se držijo sončeve kromosfere z majhnimi sidri. Včasih so siderne točke motene vsled magnetnega fluksa oz. napačne polarizacije se sidra pretrgajo in prominence se odtrgajo od kromosfere in kot da bi vzhajale iz sončeve kromosfere.

FILAMENTI - ko gledamo Prominence od zgoraj jih imenujemo filamenti. Filamenti so kot nekakšne "kače", ki se pojavljajo po sončevi površini so kot reke vroče plazme. Poznamo filamente aktivnih in filamente mirnih regionov

SPIKULE - so majhni baloni plina ki se najpogosteje vidijo na ploskvi sonca v bližini kromosfere. Spicule so koncentrirane v mejah super granulacijskih celic . Imajo omejeno življensko dobo in sicer 5-10 minut in so velike 1000 krat 10.000 kilometrov.

AKTIVNI REGIONI so področja, kjer se odvija sončna aktivnost, najpogosteje s skupinami sončnih peg ipd. To so območja kjer je lokalno magnetno polje najmočnejše in spodbuja razvoj sončnih peg ali razvoj svetlejših podrocija na soncu.

BAKLE - Zelo svetla in močna sevanja ki trajajo od nekaj minut do okoli štiri ure. Bakle so močno nabite z energijo, nahajajo pa se v sončevi kromosferi vsled močnega magnetnega polja. Včasih se pripeti da kromosfero tudi zapustijo , kar pa je vidno skozi teleskope kot oblake prahu nad soncevo kromosfero.

PLAGI - so svetlo oblaki najdeni okoli sončnih peg in predstavljajo področja višje temperature od okolice.


Kromosfera sonca je rdeča ker atomi vodika emitirajo svetlobo v rdečem delu vidnega spektra Najpreprostejši atom je atom vodika. Ima en elektron ko kroži okoli protona. Ko elektron skoči iz tretje v drugo orbito proizvaja Hydrogen alpha žarke v področju 656.3 nanometrov.

Zelo pomembna elementa sta Nanometer in Angstrom. Nanometer (nm) je ena biljoninka metra in Angstrom (A) je ena desetinka od tega. To je tudi razmerje o katerih govorimo pri H-alfa filtrih.

Tako na primer filter ki prepušča 2 Angstroma nam bo prikazal samo prominence na robu sonca, filter s prepustnostjo 1 Angstroma pa nam že prikaže podrobnosti na samem sončevem površju.

Na spodnji fotografiji levo je prikazan poseben teeskop za opazovanje sonca v H-alfa tehniki in sicer Coronado PST (Personal solar telescope) in desno je prikazan doublestack filter, ki se montira na prednji objektiv PST teleskopa in nam omogoca da opazujemo sonce s prepustnostjo 0.5 Angstroma.

Opazovanje sončeve kromosfere z H-ALFA filtri:

Za opazovanje sončeve kromosfere potrebujemo zelo selektivne filtre, ki delujejo v področju Hidrogen Alfa svetlobe ali točno 656, 28 angstroma. Za opazovanje prominenc na robu sončeve ploskve nam zadostuje že H-alfa ozkopasovni filter prepustnosti 1.5 Angstroma. Za opazovanje detajlov na površini sonca pa potrebujemo specialne ozkopasovne etalon filter. Etalon sestavljata dva filtra, ki sta na določeni razdalji oddaljena drug od drugega. Takšni filtri so zelo dragi.

Enostaven in cenovno dosegljiv je PST Coronado H-alpha teleskop, ki ga dobimo za 700 evrov.

SONČEVE PROMINENCE: Prominence so ogromni oblaki plina kateri so pogosto vidni na robu sončeve ploskve in so najpogosteje opazovani objekti v H-alfa tehniki Prominence na sončevi ploskvi so temnejše lise, ki jih imenujemo Filamenti. Za njihovo opazovanje potrebujemo ozkopasovni H-alfa filter ki deluje v področju pod 1 Angstromom. Prominence so tudi klasificirane in sicer po Zirinu:

KLASA 1: a, b , c , d , e - Filamenti mirnih regionov, katere je možno opazovati več dni (dolgo trajajoči, statični, vidni na robu sonca).

KLASA 2: f, g, h, i, - Aktivni filamenti/Prominence (Kratkotrajni, se hitro spreminjajo)

FILAMENTI MIRNIH REGIONOV:

Se pojavljajo v različnih oblikah in so navadno dosti daljši kot široki. Nekateri filamenti so lahko vidni tudi nekaj sončnih obratov torej tudi do 90 dni. Najpogosteje jih najdemo tam, kjer ni večje sončeve aktivnosti., velikokrat so vidne tudi v sončevih polarnih predelih, zanimivo pa je da jih najdemo tudi vmes med ali celo v aktivnih regionih. Ti filamenti se pojavljajo v zelo različnih oblikah, od podobnih sidrom, baklam, vijugastim črtam nekatere tudi pajkovim mrežam. Mnoge imajo vrhove ki so boljše vidni kot njihovi spodnji deli, kateri lahko imajo zelo nepravilne oblike. Premikanje teh filamentov je ponavadi zelo počasno, tako da se nam zdi da so ti filamenti tudi po večurnem opazovanju nespremenjeni. Včasih pa je moč opaziti razliko že po 10 minutnem opazovanju. Ti filamenti sčasoma postanejo slabo razločni in spominjajo na temne packe na svetli sončevi površini. Prominence so temnejše kot sončev disk ker absorbirajo svetlobo ki prihaja od spodaj in jo potem oddajajo v vse smeri.

Veliki filamenti pod točko "C" niso zmeraj stabilni in če se nahajajo višje kot 50.000 km navadno po 48 urah ubežijo soncu in dobimo erupcijo imenovano pod črko "E" "Disparition Brusque" Te erupcije navadno trajajo manj kot eno ali dve ure. So različnih oblik in velikosti in predstavljajo enega lepših pogledov na sonce saj se te prominence dvigajo in zapuščajo sončevo površino in počasi izginjajo

Filamenti aktivnih regionov "ARF":

So najboljše vidni na samem površju sonca. Navadno so dosti manjši, širši in temnejši od filamentov mirnih regionov. Pojavljajo se v ali zelo blizu aktivnih regionov in se dosti krat vijejo okoli ali celo preko skupin sončevih peg.

AKTIVNI FILAMENTI IN PROMINENCE:

imajo kratko življensko dobo in so pogojene s sončnimi baklami in drugimi nemirnimi situacijami. Bakle na robu sonca so navadno zelo lepo vidne svetle lise različnih oblik in velikosti.. Majhni filamenti, kjer se navadno začnejo bakle se navadno dvigajo visoko nad površje sonca in se razvijejo v zelo aktivne prominence, pogosto se razvijejo v tako imenovane okrogle loope (Črka "I").

Bakle pogosto proizvedejo t.i bruhajoče prominence ki so vidne blizu sončevega oboka, ki so lepo vidne kot izbruhi ozkega snopa svetlega plina.

DOMOV