Lune v našem osončju

Jupiter je največji planet v našem sončnem sistemu. Prav tako ga obdaja veliko število naravnih satelitov. Do sedaj je odkritih kar 62 njegovih lun. Največje štiri (IO, EUROPA, GANYMED IN CALISTO) je odkril že Galileo Galilej daljnega leta 1610. Jupitrova luna IO je najbolj aktivno vulkansko telo v našem osončju.

Saturn je šesti in verjetno najlepši planet našega osončja, saj ga obdaja čudovit svet prstanov, ki krožijo okoli planeta in so vidni že v manjšem teleskopu. Tako kot planet Jupiter je tudi okoli Saturna do sedaj odkritih kar 62 njegovih lun. Christian Huygens je odkril leta 1655 prvo Saturnovo luno Titan. Italijanski astronom Giovann Domenico Cassini je odkril luno IAPETUS leta 1671, luno RHEA 1672, DIONE 1684 in TETHYS 1684. Luni MIMAS in ENCELADUS sta bili odkriti s strani astronoma Wiliama Herschla v letu 1789. Luna HYPERION je bila odkrita leta 1848 in luna PHOEBE leta 1898.

Uran je edini planet v našem osončju katerega lune niso poimenovane po grški mitologiji, ampak so poimenovane po karakterjih Wiliama Shakespeara. OBERON in TITANIA sta največja Uranova satelita in sta bila tudi prva odkrita s strani astronoma Wiliama Herschla v letu 1787.Astronom Wiliam Lassel je odkril nasledji dve lini in sicer ARIEL in UMBRIEL in šele leta 1948 je bila odkrita luna MIRANDA s strani astronoma Gerarda Kupierja.

Okoli zadnjega plinastega planeta našega osončja kroži trinajst njegovih satelitov. Trije so bili odkriti v 19. stoletju, ostale sta odkrili veesoljski ladji Voyager 1 in 2 ko sta leteli mimo planeta. Neptuj je dobil ime po bogu morja, njegove lune pa imena iz grške mitologije. Luna TRITON je najhladnejši objekt našega osončja, saj je na tem ledenem planetu temp. v povprečju -240°C.

Astronom Asaph Hall je ene avgustovske noči leta 1877 odkril prvo Marsovo luno DEIMOS in nato šest dni kasneje še luno PHOBOS. Ti dve luni sta najmanjši v našem osončju ter krožita samo 6000 km iznad površja planeta. PHOBOS ima spiralno krožnico in se vsakih 1000 let za 1.8 metra bliža planetu, tako da bo čez 50 mio. let treščil v površje Marsa, ali se bo razletel in bo oblikoval obroč okoli planeta.

Naš planet obkroža ena luna in le-ta omogoča da je Zemlja "živ" planet, saj luna močno vpliva da je naš planet v enakomerni tirnici, prav tako luna vpliva na klimo na samem planetu. Luna je nastala po tem ko bi naj neznan planet v velikosti Marsa trčil v Zemljo.





	ODKRIVANJA NAŠEGA SONČNEGA SISTEMA Planeti z lunami ( DO SEDAJ JE V NAŠEM OSONČJU ODKRITIH 167 NARAVNIH SATELITOV ALI LUN, KI KROŽIJO OKOLI PLANETOV) PLANET JUPITER - 62 lun: Jupiter je največji planet v našem sončnem sistemu. Prav tako ga obdaja veliko število naravnih satelitov. Do sedaj je odkritih kar 62 njegovih lun. Največje štiri (IO, EUROPA, GANYMED IN CALISTO) je odkril že Galileo Galilej daljnega leta 1610. Jupitrova luna IO je najbolj aktivno vulkansko telo v našem osončju. sPODAJ JE LESTVICA S PODATKI DO SEDAJ ODKRITIH JUPITROVIH LUN: 1. Io 2. Europa 3. Ganymede 4. Callisto 5. Amalthea 6. Himalia 7. Elara 8. Pasiphae 9. Sinope 10. Lysithea 11. Carme 12. Ananke 13. Leda 14. Thebe 15. Adrastea 16. Metis 17. Callirrhoe 18. Themisto 19. Megaclite 20. Taygete 21. Chaldene 22. Harpalyke 23. Kalyke 24. Iocaste 25. Erinome 26. Isonoe 27. Praxidike 28. Autonoe 29. Thyone 30. Hermippe 31. Aitne 32. Eurydome 33. Euanthe 34. Euporie 35. Orthosie 36. Sponde 37. Kale 38. Pasithee 39. Hegemone 40. Mneme 41. Aoede 42. Thelxinoe 43. Arche 44. Kallichore 45. Helike 46. Carpo 47. Eukelade 48. Cyllene 49. Kore 50. S/2003 J2 51. S/2003 J3 52. S/2003 J4 53. S/2003 J5 54. S/2003 J9 55. S/2003 J10 56. S/2003 J12 57. S/2003 J15 58. S/2003 J16 59. Herse 60. S/2003 J18 61. S/2003 J19 62. S/2003 J23 PLANET SATURN - 62 lun: Saturn je šesti in verjetno najlepši planet našega osončja, saj ga obdaja čudovit svet prstanov, ki krožijo okoli planeta in so vidni že v manjšem teleskopu. Tako kot planet Jupiter je tudi okoli Saturna do sedaj odkritih kar 62 njegovih lun. Christian Huygens je odkril leta 1655 prvo Saturnovo luno Titan. Italijanski astronom Giovann Domenico Cassini je odkril luno IAPETUS leta 1671, luno RHEA 1672, DIONE 1684 in TETHYS 1684. Luni MIMAS in ENCELADUS sta bili odkriti s strani astronoma Wiliama Herschla v letu 1789. Luna HYPERION je bila odkrita leta 1848 in luna PHOEBE leta 1898. SPODAJ JE LESTVICA S PODATKI DO SEDAJ ODKRITIH SATURNOVIH LUN: 1. Mimas 2. Enceladus 3. Tethys 4. Dione 5. Rhea 6. Titan 7. Hyperion 8. Iapetus 9. Erriapus 10. Phoebe 11. Janus 12. Epimetheus 13. Helene 14. Telesto 15. Calypso 16. Kiviuq 17. Atlas 18. Prometheus 19. Pandora 20. Pan 21. Ymir 22. Paaliaq 23. Tarvos 24. Ijiraq 25. Suttungr 26. Mundilfari 27. Albiorix 28. Skathi 29. Siarnaq 30. Thrymr 31. Narvi 32. Methone 33. Pallene 34. Polydeuces 35. Daphnis 36. Aegir 37. Bebhionn 38. Bergelmir 39. Bestla 40. Farbauti 41. Fenrir 42. Fornjot 43. Hati 44. Hyrrokkin 45. Kari 46. Loge 47. Skoll 48. Surtur 49. S/2004 S7 50. S/2004 S12 51. S/2004 S13 52. S/2004 S17 53. S/2006 S1 54. S/2006 S3 55. Greip 56. Jarnsaxa 57. Tarqeq 58. S/2007 S2 59. S/2007 S3 60. Anthe 61. Aegaeon 62. S/2009 S1 PLANET URAN - 27 lun: Uran je edini planet v našem osončju katerega lune niso poimenovane po grški mitologiji, ampak so poimenovane po karakterjih Wiliama Shakespeara. OBERON in TITANIA sta največja Uranova satelita in sta bila tudi prva odkrita s strani astronoma Wiliama Herschla v letu 1787.Astronom Wiliam Lassel je odkril nasledji dve lini in sicer ARIEL in UMBRIEL in šele leta 1948 je bila odkrita luna MIRANDA s strani astronoma Gerarda Kupierja. SPODAJ JE LESTVICA S PODATKI DO SEDAJ ODKRITIH URANOVIH LUN: 1. Cordelia 2. Ophelia 3. Bianca 4. Cressida 5. Desdemona 6. Juliet 7. Portia 8. Rosalind 9. Mab 10. Belinda 11. Perdita 12. Puck 13. Cupid 14. Miranda 15. Francisco 16. Ariel 17. Umbriel 18. Titania 19. Oberon 20. Caliban 21. Stephano 22. Trinculo 23. Sycorax 24. Margaret 25. Prospero 26. Setebos 27. Ferdinand PLANET NEPTUN - 13 lun: Okoli zadnjega plinastega planeta našega osončja kroži trinajst njegovih satelitov. Trije so bili odkriti v 19. stoletju, ostale sta odkrili veesoljski ladji Voyager 1 in 2 ko sta leteli mimo planeta. Neptuj je dobil ime po bogu morja, njegove lune pa imena iz grške mitologije. Luna TRITON je najhladnejši objekt našega osončja, saj je na tem ledenem planetu temp. v povprečju -240°C. SPODAJ JE LESTVICA S PODATKI DO SEDAJ ODKRITIH NEPTUNOVIH LUN: 1. Triton 2. Nereid 3. Naiad 4. Thalassa 5. Despina 6. Galatea 7. Larissa 8. Proteus 9. Halimede 10. Psamathe 11. Sao 12. Laomedeia 13. Neso PLANET MARS - 2 luni: Astronom Asaph Hall je ene avgustovske noči leta 1877 odkril prvo Marsovo luno DEIMOS in nato šest dni kasneje še luno PHOBOS. Ti dve luni sta najmanjši v našem osončju ter krožita samo 6000 km iznad površja planeta. PHOBOS ima spiralno krožnico in se vsakih 1000 let za 1.8 metra bliža planetu, tako da bo čez 50 mio. let treščil v površje Marsa, ali se bo razletel in bo oblikoval obroč okoli planeta. SPODAJ JE LESTVICA S PODATKI DO SEDAJ ODKRITIH MARSOVIH LUN: 1. Phobos 2. Deimos PLANET ZEMLJA - 1 luna: Naš planet obkroža ena luna in le-ta omogoča da je Zemlja "živ" planet, saj luna močno vpliva da je naš planet v enakomerni tirnici, prav tako luna vpliva na klimo na samem planetu. Luna je nastala po tem ko bi naj neznan planet v velikosti Marsa trčil v Zemljo. SPODAJ JE PODATEK O NAŠI LUNI: 1. luna Iz angleščine prevedel MARKO Vidovič - januar 2010