ASTRONOMIJA

KASIOPEJA in Sonce - danes
Dan/noč in orientacija na nebu Sonce - danes Kasiopeja, ali Cassiopeia, ali Queen, je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolomejevih 48 ozvezdij. V grški mitologiji je predstavljalo nečimrno kraljico Kasiopeja, ki se je bahala s svojo brezprimerno lepoto. Interesno združenje Kasiopeja pri IPA Štajerski je bilo ustanovljeno 16. junija 2009. Začetki Kasiopeje pa segajo že v leto 2003, ko je za nekaj časa delovalo samostojno Društvo za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja.
ZANIMIVI  ASTRONOMSKI DOGODKI V LETU 2026
Januar 2026 - 1. 1.2026 7:41 najpoznejši vhod Sonca - 4. 1.2026 1:00 Luna blizu Jupitra - 10.1.2026 Jupiter v opoziciji - 23.1.2026 18:00 Luna blizu Saturna Februar 2026 - 20.2.2026 18:00 Merkur najvišje na nebu - 27.2.2026 19:00 Luna blizu Jupitra Marec 2026 - 8. 3.2026 18:00 Venera blizu Saturna - 20.3.2026 18:00 Luna blizu Venere - 20.3.2026 15:46 pomladansko enakonočje - 26.3.2026 Saturn v zunanji konjunkciji April 2026 - 20.4.2026 20:00 Luna blizu Venere - 23.4.2026 metorski roj Liridov Maj 2026 - 5. 5.2026 meteorski roj Eta Akvaridov - 15.5.2026 5.00 Luna blizu Marsa - 19.5.2026 21:00 Jupiter-Luna-Venara blizu - 31.5.2026 modra Luna Junij 2026 - 10.6.2026 4:00 Luna blizu Saturna - 10.6.2026 21:00 Venera blizu Jupitra - 12.6.2026 4:00 Luna blizu Marsa - 14.6.2026 5:03 najzgodnejši vzhod Sonca - 17.6.2026 21:00 Venera-Luna-Jupiter blizu - 21.6.2026 10:24 poletni solsticij - 26.6.2026 20.56 najpoznejši zahod Sonca Julij 2026 - 7. 7.2026 4:00 Luna blizu Saturna - 14.7.2026 4:00 Luna blizu Marsa - 17.7.2026 21:00 Luna blizu Venere - 29.7.2026 Jupiter v zunanji konjunkciji Avgust 2026 - 9. 8.2026 4:00 Luna blizu Marsa - 12.8.2026 18:24 z. del. Sončnega mrka, m=82% - 12.8.2026 meteorski roj Perzeidov - 16.8.2026 20.15 Luna blizu Venere - 28.8.2026 6:12 delni Lunin mrk, m=93% September 2026 - 14.9.2026 Luna blizu Venere - 23.9.2026 2:04 jesensko enakonočje Oktober 2026 - 21.10.2026 meteorski roj Orionidov November 2026 - 3.11.2026 1:00 Luna-Jupiter-Mars skupaj - 7.11.2026 6:00 Spika-Luna-Venera skupaj - 15.11.2026 6:00 Mars blizu Jupitra - 18.11.2026 meteorski roj Leonidov - 30.11.2026 6:00 Mars-Jupiter-Luna December 2026 - 10.12.2026 16:10 najzgodnejši zahod Sonca - 14.12.2026 meteorski roj Geminidov - 18.12.2026 18:00 Luna v bližini Saturna - 21.12.2026 21:49 zimski solsticij - 27.12.2026 22:00 Luna v bližini Jupitra vir: The Sky Heavens-Above-planeti In-The-Sky.org
		Delni Sončni mrk - 12. avgust 2026 nad Ptujem
		Sončni mrk 12. avgust 2026 - začetek mrka 19:24, višina Sonca 7.2°, azimut 284° - maksimalna faza 20:09, višina Sonca 0.1°, azimut 202° - zahod Sonca 20:12 - zakritost Sončeve ploskve 79 % - zakritost Sončevega premera 83 % (magnitada 0.83) - skupna dolžina mrka 0:48 - 48 od 72 - 126 Sončni saroški cikel - (povezan z 119 Luninem saroškim ciklom - Luninim mrkom, ki je bil 7.8.2017)
Obvezna zaščita za oči		več o delnem mrku nad Ptujem
Delni Lunin mrk nad Mariborom - 28. avgust 2026
3:23 začetek vstopa Lune v Zemljino polsenco => višina Lune +23° => Azimut 221° 4:33 začetek vstopa Lune v Zemljino senco => višina Lune +14° => Azimut 236° 6:12 maks. Luninega mrka => višina Lune +0,5° => Azimut 255°. 6:12 vzhod Sonca => Azimut 75° 6:17 zahod Lune => Azimut 256° 7:51 konec izstopa Lune iz Zemljine sence (ni vidno) 9:01 konec izstopa Lune iz Zemljine polsence (ni vidno) Maksimalna senčna magnituda mrka (umbra) nad Mariborom = 0.93 ob 6:12. Senčna magnituda mrka (umbra) = 0.93, polsenčna magnituda mrka (penumbra) = 1.96 Sredina sence: gama = 0.50 (os Zemljine sence poteka južno od Lune). Navidezna velikost Lune bo 30 ločnih minut. Luna je ob začetku delnega mrka na obzorju, +23°. Ta Lunin Mrk je 29 od 82 iz 138 saroškega cikla. Skupna dolžina mrka=337 minut. Senčna dolžina mrka=198 minut. Luna bo ob 6:12 od Zemlje oddaljena 399600 km, Zemlja pa od Sonca 151,2 milj. km. Lunin mrk 28.8.2026 bo imel relativno enako geometrijo Sonca, Zemlje in Lune, kot Lunin mrk iz 16.8.2008. Enak Lunin mrk bo naslednjič viden 7.9.2044 (to je čez 6585,3 dni – cel Saroški cikel). Na približno polovici Saroškega cilka (približno 9 let in 5,5 dni) se izmenjata Lunin in Sočni mrk z enako geometrijo. Tako je ta Lunin mrk povezan z Sončnim mrkom iz 145 saroškega cikla, ki je bil viden 21.8.2017 in bo naslednjič viden 2.9.2035. Azimut (0°=sever, 90°=vzhod, 180°=jug, 270°=zahod) vir:Timeanddate, In the Sky", Heavens-Above. NASA razdalja EclipseWise
Dejanska in navidezna velikost nebesnega telesa na nebu
Premer Marsa je 2 krat večji kot Lunin, na nebu pa je videti 106 krat manjši. Zemlja ima premer 12756 km. Mars ima premer 6792 km in je tako od Zemlje za polovico manjši. Luna ima premer 3474 km ter je tako še za polovico manjša od Marsa, oziroma je velika za četrtino Zemlje. vir:. NASA Navidezna velikost (ali kotni premer) je velikost opazovanega telesa, kot kotna velikost, ki jo vidimo iz površja Zemlje, v kotnih stopinjah.
a = je navidezni kot r = razdalja od opazovalca do opazovanega telesa g = resnični premer opazovanega telesa vir:.Angular Diameter Na sliki je primerjava med 1800 ločnih sekund (0,5 stopinje) veliko Luno in 17 ločnih sekund (0,00473 stopinje) velikim Marsom. Luna je od Zemlje oddaljena 389200 km. Mars je navidezno videti 106 krat manjši kot Luna. Razlog za to je razdalja. Mars je nameč 207 krat dlje kot Luna. Od Zemlje je oddaljen 82202000 km. vir:.Stellarium
Meteorski roj Perzeidov - 12. avgust 2026
12.8.2025 bo meteorski roj Perzeidov (poimenovan po ozvezdju Perzej). Roj se lahko opazuje s prostim očesom vsako leto od 17. julija do 24. avgusta. Največ utrinkov opazimo 12. avgusta po 23. uri. Ob temni noči je bilo videti čez 40 utrinkov na uro. Nekoč so meteorskemu roju Perzeidov rekli "Solze svetega Lovrenca". vir:.Wikipedia
Opazovanje planeta Jupiter 2026
	Planet Jupiter bo 10.1.2026 v opoziciji, oz. bo z Zemljo in Soncem v isti vrsti. Jupiter bo navidezno celo noč na nebu, ter bo v sredini noči najvišje na njem (ob meridianu bo dobrih 65° nad obzorjem). Takrat bo na nasprotni strani Sonca in bo najbolj primeren za opazovanje. Opazovali pa ga bomo lahko tudi po opoziciji vse do začetka decembra.  Kako ga ljubiteljski opazovalci najdeno na nebu?  S prostim očesom se ozremo proti ozvezdju Dvojčka (lat. Gemini - pomagamo si s spodnjo zvezdno karto). Malo pod njim bomo videli svetlo oranžno kroglo. To je Jupiter. Če pa uporabimo še navaden daljnogled pa bomo zraven Jupitra videli še njegove štiri lune (10. 1.2026 ob 23:50 je zgoraj nad Jupitrom Kalisto. Spodaj pod Jupitrom je Evropa, Io in Ganimed). Pa jasno nebo vam želimo.
ZVEZDANA  KARTA
Zvezdna karta		Trenutni pogled neba nad Mariborom
Določene vrednosti in kako uporabljati zvezdno karto?
Zgoraj imamo prikazane trenutne vrednosti rektascenzije, deklinacije, azimuta, višine, urnega kota,.. Te vrednsti nam pomagajo pri iskanju nebesnega telesa na zvezdni karti in ob opazovanju na nebu... Kako si poglejte v nadaljevanju...
Na spletu je več aplikacij, ki kažejo let ISS. Črta leta preko neba od zahoda proti vzhodu južno od zenita			Višina pove koliko nad obzorjem iskati: 0° je obzorje 90° je zenit	Azimut pove, kje okoli obzorja iskati: 0° sever, 45°severovzhod, 90° vzhod, 135 jugovzhod, 180° jug, 225°jugozahod, 270° zahod, 315° severozahod
Zenit je v srediče kroga karte, črn rob je obzorje, črta od severa proti jugu skozi zenit je meridian		Nebesni ekvator, na vzhod, 1 ure, 2 h, 3 h... Ekliptika 15 °, 30 °, 45 °... "nebesna dolžina" od pomladanskega enakonočja	Deklinacija je "nebesna širina" - nebesni ekvator ima kot 0. Pod ekvatorem negativne vrednoti, nad njim pozitivne	Rektascenzija je "nebesna dolžina" v urah, kjer je 1h=15°. Časovni kot je razlika med lokalnim zveznim časom (LST) in rektascenzijo (RA). Negativem je pred meridianom, nato pozitiven.
Konjunkcija: dve nebesni telesi imata enako lego, gledano z Zemlje - notranja - telo se nahaja na premici med zunanjim telesom in Soncem - zunanja - telo se nahaja onkraj Sonca na isti premici, drugo pa na njihovi nasprotni strani Opozicija: nebesno telo je na nasprotni strani kot Sonce. To je čas, ki je najbolj primeren za opazovanje Elongacija je kotna razdalja med 2. točkama za opazovalca v 3. točki. Lahko je vzhodna ali zahodna. Kvadratura: posebno ime za elongacijo. Vzhodna ali zahodna. Okultacija: eno telo, gledano z Zemlje, zakrije drugega v ozadju
NAŠA ASTROFOTOGRAFIJA
		Foto album
		Foto: Marko VIDOVIČ
ORGANIZIRAN POGLED V NEBO
..:: ::.. ------------------------------------------------------------------ Ternimi vizualnih opazovanj Tenutno ni predvidenih organiziranih opazovanj ------------------------------------------------------------------- V kolikor se želite udeležiti javnega opazovanja, Vas prosimo da kontaktirajte z vodjo Skupine za astronomijo Kasiopeja Markom Vidovičem s52skk@yahoo.com, telefon 031-735-736 Veselimo se sodelovanja z Vami -------------------------------------------------------------------- Trenutni pogled v nebo je na zvezdni karti.. ---------------------------------------------------------------------
		KAKO ZAČETI  OPAZOVATI  NEBO?
		Majhen daljnogled ima skoraj vsakdo. Z vsakim, še tako majhnim, daljnogledom je na nebu mogoče videti - Luno, Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn, celo daljna planeta Uran in Neptun, zvezne kopice, plinaste meglice in svetle komete. Takšni daljnogledi nosijo oznake "7 x 50" ali "8 x 50". Prva številka navaja povečavo, druga pa premer leče (objektiva). Daljnogled naj ima čim večji premer objektiva, da zbere čim več svetlobe. Povečava pa naj ne bo več kot 7 kratna. Priporočamo daljnogled z oznako "7 x 50". Praktično je, če ima daljnogled navoje za postavitev na stojalo, kar omogoča postavitev na fotostativ, da slika ne niha. Kdor nima stojala, je najbolje, da leže na ležalnik, ali kaj drugega, da ga pri dolgotrajnem gledanju v nebo ne bo bolel vrat. Zelo koristna je tudi žepna svetilka z rdečo svetlobo, da nas ne zaslepi, ko gledamo v astronomski atlas, ali koledar in vrtljivo zvezdno karto. Če nimamo zvezne katre si pomagamo kar s zgornjo iz te spletne strani. Pa prijetno opazovanje.
		KAKO MERITI KOTE NA NEBU?
		Astronomi merijo navidezne razdlje (po pogledu iz Zemlje) med zvezdami na nebu s koti. Pri tem si lahko pomagamo tudi s prsti na roki. Prsti iztegnjene roke so kotomer od 1° do 25°. Več TUKAJ
		ČLOVEKOVO OKO IN VIDNI SPEKTER
Človeško oko vidi samo del elektromagnetnega spektra. Levo in desno od znanih mavričnih barv je očesu nevidno. Oko vidi spekter valovne dolžine med 380 in 750 nanometri. Prav tu namreč seva Sonce in večina zvezd največ energije. Oko zazna tri najpomembnejše lastnosti zvezde: njeno lego (Astrometrija-določanje lege), sij (Fotometrija-merjenje svetlobe) in deloma barvo (Spektrometrija-raziskovanje barvnih sestavin). V smeri daljših valovnih dolžin so  infrardeči in radijski valovi. V smeri krajših valovnih dolžin pa ultravijolična svetloba, rentgenski in gama žarki. Veliko teh žarkov Zemljina atmosfera ne prepušča (globino prodora nakazujejo navpične črte na sliki zgoraj).
NAVIDEZNI SIJ - MAGNITUDA
Navidezni sij zvezde je v astronomiji izsev (jakost) svetlobe, ki ga vidimo iz Zemlje. Izhodišče z 0 je zvezda Vega  v ozvezdju Lira. Iz slale vidimo, da ima Sonce navidezni sij -26,8, Luna -12,6, Venera -4,7, Jupiter -2,8. Najšibkejše zvezde, ki jih oko še zazna imajo navidezni sij +6. Z daljnogledom pa vidimo do +10.
POLARNA SONČNA URA
				POLARNA SONČNA URA
				Sončna ura nam kaže krajevni Sončev čas. Izdelava sončne ure je zelo zanimiva.
				Več o tem TU in TU
polarna sončna ura		deklinacija Sonca > 0	kot = zemljepisna širina	ter TU
deklinacija Sonca = 0 (enakonočje)		deklinacija Sonca < 0	prikaz kota	uro pravilno orientiramo
		LETNI ČASI - RAZLAGA
trenutna lega Zemlje  pomlad poletje jesen zima
20.03.2026 ob 15:45 uri  Ekvinokcij - Pomladansko enakonočje - začetek pomladi Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let. To so določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu. Samo novo leto pa nastopi 78 dni prej (1. januar 2026) kar pa je bilo določeno leta 153 pr. n. š. (na dan ko so nekoč slavili Janusa - poganskega boga začetka in konca). Pomlad se začne ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator je pomladišče. Sonce je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju. Beseda Enakonočje oziroma Ekvinokcij izhaja iz latinščine: Aequus (enako), nox (noč). Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga. To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod dne 20.03.2026 je ob 5:58 uri, zahod pa 18:12 uri. Dan je tako za 14 minut daljši od noči. Dan in noč sta enako dolga že 16.3.2026 (vzhod: 6:05 - zahod: 18:05), vendar je nagnjenost takrat še -1,80°, kar pomeni, da smo takrat še v zimi. Davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, to je praznovanje novega življenja narave, ter novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v Veliko noč (5. aprila 2026), ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni. Prva pomladanska polna Luna po astronomskih opazovanjih nastopi (povzeto po Heavens Above) v četrtek, 2. aprila 2026 ob 12:38 uri. Tako tokrat tudi "cerkvena" polna Luna sledi dejanskim astronomskim opazovanjem (štetje let po Dioniziju Exiguusu). Tudi Gregorjevo (12. marec), ki je nekoč veljalo za prvi spomladanski dan, saj je bila v 15. stoletju razlika med današnjim gregorijanskim in takrat veljavnim julijanskim koledarjem 9 dni (21. marec), ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja dajanja ognja v vodo (ugasnitev luči), ki simbolizira novo moč narave. 21.06.2026 ob 10:24 uri  Poletni solsticij - Kresna noč - začetek poletja                                          (dan bo dolg 15:51 ur) Solsticij izhaja iz latinščine: Sol – Sonce, sistere - stati; kar pomeni, da Sonce takrat najdlje "stoji". Dan je takrat najdaljši in noč najkrajša. Dnevu ko se začne poletje rečemo kres. Zemljina vrtilna os je v tem trenutku nagnjena +23,44°. Sončni vzhod dne 21.6.2026 je ob 5:04 uri, zahod pa 20:55 uri. Dan bo dolg 15:51 ur. Izračuni veljajo za stojno točko 46,5629 N in 15,6485 E,  časovni pas A (GMT+1), ter poletni čas. Zemlja je na ta dan od Sonca oddaljena 152,0 milijona kilometrov. Rektascenzija Sonca ob poletnem solsticiju je 6 ur, deklinacija pa +23,44° (≈ +23,5°) 23.09.2026 ob 2:04 uri  Ekvinokcij - Jesensko enakonočje - začetek jeseni Ekvinokcij izhaja iz latinščine: Aequus (enako), nox (noč), kar pomeni enakonočje. Sonce  se na nebu navidezno nahaja točno nad ekvatorjem. Nagnjenost je točno nič stopinj (0°). Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga. To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod dne 23.9.2026 je ob 6:41 uri, zahod pa 18:55 uri. Dan je tako za 14 minut daljši od noči, enako kot ob pomladanskem enakonočju. Dan in noč pa sta enako dolga šele 27.9.2026 (vzhod: 6:47 - zahod: 18:47), vendar je nagnjenost takrat že -1,92°, kar pomeni, da smo takrat že nekaj dni v jeseni. Izračuni veljajo za stojno točko 46,461 N in 15,817 E,  nadmorsko višino 323 metrov, časovni pas A (GMT+1). Rektascenzija Sonca ob jesenskem enakonočju je 12 ur, deklinacija pa 0°. 21.12.2026 ob 21:49 uri  Zimski solsticij -  začetek zime  (dan bo dolg 8:34 ur) Dnevu ko se začne zima rečemo zimski Sončni obrat (solsticij). Zemljina vrtilna os je v tem trenutku nagnjena -23,44°. Sončni vzhod dne 21.12.2026 je ob 7:38 uri, zahod pa 16:12 uri. Dan je takrat najkrajši in noč najdaljša. Dan bo dolg le 8:34 ur. Izračuni veljajo za stojno točko 46,5629 N in 15,6485 E,  časovni pas A (GMT+1). Zemlja je ta dan od Sonca oddaljena 147,2 milijona kilometrov. Rektascenzija Sonca ob zimskem solsticiju je 18 ur, deklinacija pa -23,44° (≈ -23,5°). Zvečer Sonce najhitreje zaide 10. decembra, ko zaide že 16:10. To se zgodi 11 dni pred zimskim solsticijem. Na dan solsticija (21.12.) Sonce zaide ob 16:12, kar je 2 minuti kasneje. Zjutraj pa Sonce najpozneje vzide okrog 11 dni po zimskem solsticiju, to bo 1. januarja ob 7:41. Ob solsticiju (21.12) Sonce vzide 3 minute prej, ob 7:38. Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim (svetloba premagala temo - dobro premagalo zlo). Krščanstvo je praznik boga Sonca preuredilo v Božič, kot praznik rojstva Jezusa - Odrešenika sveta. vir: Sončni obrat OPOMBA: Čas sončnega vzhoda ali zahoda je v Sloveniji različen glede na zgoraj izračune čase. Razlika med Prekmurjem in Primorsko, oziroma med skrajno vzhodno geografsko točko  (kraj Benica, stojna točka 46,47 N in 16,61 E) in skrajno zahodno geografsko točko (kraj Breginj, stojna točka 46,29 N in 13,38 E) znaša 13 minut (60min*3,23°/15°≈13min).  Za Vaš kraj si lahko čas današnjega vzhoda, zahoda ter "gibanje" Sonca s pomočjo "Sončnega kalkulatorja" izračunate tudi Vi  tukaj =>   Pot Sonca pa tukaj =>                         Kalkulator enakonočij in solsticijev tukaj =>
		na vrh strani
		DAN IN NOČ
		na vrh strani
		POT  SONCA - VIŠINA NAD OBZORJEM
Pot Sonca - Najvišjo točko doseže Sonce 21. junija, ko doseže 67,0° nad obzorjem ob 13 (12) uri. Najnižjo točko ob 12 uri doseže Sonce 21. decembra, ko je le 20,1° nad obzorjem. 21. marca in 23. septembra je Sonce ob 12 (13) uri 43,6° nad obzorjem. Sončna pot po mesecih je prikazana na zgornjem grafu. Izračuni veljajo za stojno točko 46,461 N in 15,817 E,  nadmorsko višino 323 metrov, časovni pas A. Animacijski prikaz "Poti Sonca" za vaš kraj si lahko pogledate tukaj
Luna in Venera v isti vrsti - 3. december 2016
29. 11. 2016 je bila posneta Venera skozi Meade APOkromat, 2x Barlow in TIS CCD kamero foto: Marko Vidovič   3. 12. 2016 ob 17:45 smo lahko s prostim očesom nad jugozahodnem obzorju opazovali v vrsto postavljeni Luno in Venero (obe na istem azimutu, na 206°) -  Luna (višina = 21°) in Venera (višina = 16°)
Prehod Merkurja preko Sonca, 9.5.2016
			Iz gradu Ptuj smo 9.5.2016 opazovali navidezni prehod planeta Merkurja prejo Sončeve ploskve. Opazovanja  se je udeležilo cca 450 udeležencev, ki so prihajali iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Francije, Hrvaške, Romunije, Bolgarije in ZDA. Merkur je 'temna pika' na Soncu
v vodikovi alfa svetlobi		v vidni svetlobi	avtor fotografij: Marko Vidovič
Prehod Venere preko Sonca dne 6. 6. 2012 iz Slatine pri Ptuju (46° 20' N   15° 58' E)
foto: Marko VIDOVIČ		ob 5:30 uri	ob 6:15 uri	ob 6:50 uri
Merkur v vzhodni elongaciji in v konjunkciji z Venero
Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu glede na Sonce ali opazovalca. Na fotografiji sta Merkur in Venera posneta v okolici Ptuja (14.1.2015). Mekrur je bil ta dan v vzhodni elongaciji (18°) s Soncem. 5.1.2015 sta bila  Merkur in Venera v konjunkciji. Več TU in TU in  TU ter TU.
Foto. Marko Vidovič, 9.7.2020		Komet C/2020 F3 Neowise 9.7.2020 in notilucent oblaki Na jutranjem nebu, nizko nad severovzhodnim obzorjem lahko s prostim očesom ozremo komet C/2020 F3 NEOWIS. Za bolje opazovanje bo potrebno uporabiti daljnogled. Komet je 10.7.2020 ob 4:00 viden v ozvezdju Voznika (Auriga), na azumutu 40°, vsega 10° nad obzorjem, zato bo potrebno za boljši ogled oditi kam višje, kjer bo odprt pogled proti severovzhodu. Po navedbah portala Heavens-above.com je obhodni čas tega kometa 7125 let. Najbližje Soncu (prisončje) je bil 3.7.2020, ko je bil od njega oddaljen le 44 milijonov klilometov (to je 0,3 a.e.). Ko bo v odsončju bo kar 240,3 a.e. daleč vstran. Hitrost glede na Sonce je 68,9 km/s Po navedbah portala Space.com so ta komet odkrili 27.3.2020, kar se vidi iz oznako C/2020 F3 Neowise. Po 12.7.2020 bo komet viden na severozahodnem delu večernega neba. Naš član Skupine za astronomijo Kasiopeja je uspel ob fotografiranju tega kometa, na fotografijo, ujeti tudi zelo redko vidne NLC Notilucent oblake, ki se nahajajo na višini 70 do 85 km od tal.
Superluna v Krčevini pri Vurbergu		Super polna Luna 8.4.2020 in in meteorski roj Liridov V letu 2020 je Luna najbližje Zemlji 7.4.2020 ob 20.10 uri, ko je oddaljena le 356908 km (kalkulator Luninih perigejev). Super polna Luna nastopi 8.4.2020 ob 4:35 uri, kar je zelo blizu času, ko je v perigeju. To ima za posledico, da je videti 13% večja, kot običajno in 30% svetlejša (Vir: Supermoon) Najboljši čas za opazovanje super polne Lune je takoj po Luninem vzhodu. Luna 7.4.2020 vzide ob 18:48 uri. Naslednja "Super polna" Luna bo 27.4.2021. Prav tako je viden še en zanimiv astronomski pojav med 15.4. in 28.4.2020 To je meteorski roj Liridijev v ozvezdju Lira. Ozvedje Lira (Lyra - pomagajte s spodnjo zvezdno karto, v njej je zvezda Vega) 23.4.2020 ob 23.00 uri najdete na vzhodno-severo vzhodu (ENE - azimut 60°) malo pod Labodom (Cygnus). Lira se pomika proti jugo-zahodu (SW).
Prehod Merkurja preko Sonca  11.11.2019
Prehod planeta Merkur preko Sonca je bil 11.11.2019 med 13:35 in 16:27 uro. Nad Ptujem smo zaradi oblačnega vremena uspeli prehod opazovati le cca 20 minut, ko je Sonce skupaj z Merkurjem pokukalo skozi oblake. Upamo, da bo več sreče 13.11.2032 med 7:41 in 12:07. več => Kalkulator in Timeanddate.com, In-The-Sky.org, HeavensAbove, Eclipse Wise, slika, Naked Eye Planets
Prehod je bil viden le s teleskopom s filtrom za varno opazovanje Sonca saj je bil Merkur (0,0027°) ob prehodu navidezno 194 krat manjši kot Sonce (0,538°). Ločljivost človeškega očesa pa je okrog ene ločnih minute (0,02°). Premer Merkurja je 4880 km, od Zemlje je bil 11.11.2019 odaljen 101,1 miljona km (0,676 a.e..). Sonce ima premer 1391000 km in je bilo od Zemlje odaljeno 148,1 miliona km (0,99 a.e.)
Ta zanimiv astronomski pojav je s spodnjega graskega dvorišče gradu Ptuj 11.11.2019 opazovalo okrog 150 obiskovalcev, med njimi tudi učenci in učitelji iz ptujskih osnovnih šol.
		na vrh strani