Izbira prvega teleskopa je zelo pomembna odločitev. S tem člankom bi želel pomagati vsem, ki so pred dejstvom, kaj kupiti, in to kar bom napisal velja za vsakogar, bodisi novega astronoma amaterja ali za že izkušenega astronoma. |
|
![]() Prvi in zelo pomemben nasvet:Nikar ne hitite z nakupom. Teleskop je zelo pomemben instrument in pri nakupu moraš biti 100 % prepričan kaj sploh želiš. Preden boš kupil teleskop moraš osvojiti nekaj osnovnih znanj. Če ne poznaš nočnega neba in v bistvu ne veš kaj želiš, sploh ne veš kako teleskop deluje, ti svetujem da najprej osvojiš osnovno znanje o osončju, nočnem nebu, zgradbi in delovanju teleskopov in montaž in se nato odločiš za nakup. Teleskop je zelo precizen instrument in predvsem uporabnik mora biti pripravljen da ga zna dobro uporabiti. Če pa že imaš nekaj znanja o nočnem nebu, če veš kaj želiš opazovati, kako teleskop deluje in se uporablja šele takrat si pripravljen za neverjetne izzive, ki ti jih ponuja astronomija. Kateri teleskop je najboljši?Tukaj moramo malce podebatirati o zadevi in se vprašati naslednje:1) koliko denarja imaš na razpolago? 2) kje in kaj nameravaš opazovati? 3) ali želiš samo opazovati ali tudi fotografirati? 4) koliko prostora imaš na razpolago? To
so osnovna vprašanja, ki bi si jih moral zastaviti vsak
bodoči uporabnik oz. kupec teleskopa.
Vsak teleskop je po svoje drag pa če govorimo o teleskopu za 50 evrov
ali teleskopu za več kot
10.000 evrov. Zelo pomemben je odgovor na to vprašanje
preden sploh nadaljujemo, ker je cena navadno zelo
pomemben faktor. Šele potem lahko odgovorimo na naslednja
vprašanja. Tudi drugo in tretje
vprašanje je pomembno. In sicer kaj sploh želiš
opazovati? Pomembno je dejstvo, da za opazovanje lune
in planetov potrebuješ drugačen tip teleskopa kot za
opazovanje deep sky
objektov (Deep sky objekti so
predvsem zvezdne meglice, kopice in galaksije, bolj znane kot objekti
temnega
neba) Tudi prostor od koder boš najpogosteje opazoval je
zelo pomemben. Npr. želiš si kupiti teleskop za deep sky,
živiš pa
v večjem mestu, ki ima močno svetlobno onesnaženost. Zavedati se
moraš, da opazovanje deep
sky objektov zahteva zelo temne kraje za opazovanje. Po drugi strani pe
če recimo živiš v
kakšni večji kotlini oz. na takšnem kraju kjer je
seeing
-- Tako, sedaj pa nekaj besed o teleskopih.Kaj je osnovna naloga teleskopa? Teleskop je instrument, katerega osnovna naloga je zbiranje svetlobe oddaljenih in večinoma šibkih nebesnih teles. Večja je zbiralna površina teleskopa, več svetlobe zbere v eni točki, ki se imenuje fokus ali gorišče. Tako imenovana fokusna točka nam prikaže opazovani objekt, ki pa ga ne moremo videti z našim očesom. Zaradi tega potrebujemo na koncu cevi teleskopa tako imenovan okular, ki nam objekt pokaže in ga tudi poveča. Mnogo ljudi si predstavlja da je teleskop instrument kateri močno poveča nek objekt. To je sicer res, vendar to ni glavni namen dobrih teleskopov. Povečava teleskopa je odvisna od povezave med goriščno razdaljo teleskopa in goriščno razdaljo uporabljenega okularja. Obstaja veliko vrst različnih okularjev od 40 do 2 mm goriščne razdalje, ter tako imenovali dodatki ki se imenujejo "barlow leče" katere imajo funkcijo da multiplicirajo oz. množijo povečavo teleskopa za faktor 1.5 pa vse do 5x. Z katerimkoli okularjem lahko dosežete katerokoli povečavo pri teleskopu. Ampak pomnite da moč teleskopa ni v njegovi povečavi. Moč vsakega teleskopa je skupek svetlobe, katero je zmožen zbrati, ter zmožnost dobre izostritve opazovanega objekta. Ta dva faktorja pa dosežeš samo s premerom leče telesopa, ter s kvalitetno optiko. Tako je na primer teleskop, ki ima premer leče 20 cm boljši in bolj "močan" kot teleskop z premerom leče 10cm, kljub temu da lahko dosežete katerokoli povečavo želite z obema. Večji teleskopi sprejmejo več svetlobe, tako lahko z njimi vidite slabše svetleče objekte, kjer je moč dobre izostritve zelo pomembna za popolno in čisto opazovanje.Tako se ne rabite obremenjevati z povečavo, ko se odločate za nakup teleskopa. Raje se osredotočite na premer leče, ter na kvaliteto optike same. Kvaliteta optike je zelo velik problem pri komercialnih teleskopih zato vas prosim ne nasedajte in ne verjemite prodajalcem, ki vam ponujajo zelo močan in dober teleskop premera leče 6 cm oz. 60mm. z povečavami tja do 675x za smešno ceno 50 do 150 evrov - to so samo neuporabne in drage igračke. Sicer zelo težko govorim o cenah, ker so te zelo različne od države do države, lahko vam svetujem predvsem to da predvsem primerjajte cene istih ali podobnih teleskopov v več različnih trgovinah in nikoli ne kupujte teleskopov ki so cenejši od tistih z povprečnimi cenami. Mnogo teleskopov se prodaja po zelo nizkih cenah, teleskopi lahko celo izgledajo veliki in velikih premerov leč in celo postavljeni na masivna stojala, ampak povdarjam to je lahko vse samo navidezno. Montaža pri takšnih teleskopih navadno sploh ni umerjena in je slabo oz. sploh ni uravnotežena, še posebej pa je vprašljiva kvaliteta optike in kaj lahko se nam pripeti, da s takšnim teleskopom sploh ne moremo opaazovati. Če nimate na razpolago malce več denarja prosim ne kupujte takšnih ekonomskih teleskopov, raje počakajte nekaj časa ko boste imeli več denarja in si boste lahko privoščili malce dražji teleskop. Svetujem vam tudi da v sosednjem večjem mestu poiščete kakšno astronomski društvo, katerih je v Sloveniji kar nekaj in sem prepričan, da vam bodo znali dobro svetovati pri nakupu in izbiri teleskopa. Na svetovnem in tudi našem trgu imamo na razpolago ogromno različnih vrst astronomskih teleskopov, tako da so upravičeno zmedeni tudi izkušeni astronomi, vendar je vsa zadeva bolj enostavna kot si sploh lahko predstavljate. Vsi majhni amaterski teleskopi so narejeni v Kitajski pri podjetju Synta, potem pa se prodajajo po svetu pod oznakami zelo priznanih podjetij kot so Celestron, Meade, Konus, Skywather, Orion in tako naprej. Vsa te priznana podjetja kupujejo teleskope od enega proizvajalca in sicer od Synte. Ni pa nujno da so vsi Celestronovi in Meade-ovi teleskopi narejeni v Kitajski, npr večji SCT-ji ali nekateri apokromati so narejeni v Ameriki. (to sicer povzroči veliko višjo ceno teleskopa, pridobimo pa veliko, predvsem na kvaliteti optike). Torej prav nič ne bo narobe če se boste odločili kupiti prvi teleskop, lahko se tudi odločite za katero zelo znano znamko, vseeno je kvaliteta optike popolnoma enaka, ker je proizvedena pri edinem podjetju in to je kot sem že prej povedal pri Synti. Ne nasedajte in ne verjamite pa trgovcem, ki vam ponujajo ne vem kakšno strašno kvaliteto od poznanih proizvajalcev po zelo nizkih cenah. Takšni so teleskopi podjetja Seben ipd. Tako, to je teleskop.Ampak pozor: celoten instrument ni samo teleskop z optično cevjo, o čemer smo malo prej govorili tako potrebujete še okular da boste videli objekt, ampak vse to je šele začetek. Kompleten astronomski instrument je daleč več kot samo optika, okular ipd. Teleskop potrebuje tudi montažo na katero bomo montirali cev teleskopa saj teleskopa ne moremo držati v roki kot daljnogled. V astronomiji poznamo dve vrsti montaž in sicer ekvatorialno in altazimutalno. Ti dve montaži sta zelo različni in bom o vsaki posebej govoril v nadaljevanju. Tukaj bomo govorili o montaži nasplošno. Montaža sama ni predpisana za vsak teleskop posebej, mora pa biti precizna in robustna, ker pri večjih povečavah lahko montaža vibrira in nam lahko povzroča velike probleme. Vsaka srednje velika cev teleskopa, pa tehta kar nekaj kilogramov. (Npr. moj 152 mm akromatski refraktor tehta preko 8 Kkg), in veliko krat potrebujemo zelo natančne montaže še posebej če opazujemo planete pri 500 ali več kratni povečavi. Zgoraj opisani teleskop (15 cm f8) tehta okoli 8 kg in je dolg okoli 1.3 metra. Po mojih izkušnjah, ni zanj dobra nobena ekonomska montaža. Zato je opazovanje s takšnim teleskopom na "slabi" montaži skoraj nemogoče. Da ne bo pomote sedaj govorimo o zelo natančnih opazovanjih pri velikih povečavah planetov in Lune. Montaža je zelo, zelo pomembna, skoraj tako pomembna kot sam teleskop. Če imamo velik teleskop na slabi montaži bomo velikokrat zelo razočarani, predvsem pa se nam lahko zgodi to da bomo počasi izgubili veselje do astronomije, česar pa si seveda ne želimo. Opozoriti vas moram, da dobra montaža stane toliko kot teleskop če ne več. Govorim o računalniško podprti GO-TO montaži. Če pa ste začetnik in je vaša želja samo opazovanje boste lahko prihranili nekaj denarja, zmeraj pa bodite pozorni kakšna je montaža. Priporočam vam, da ne kupujete teleskopov na altazimutalni montaži, ker so te montaže zelo preproste, enostavne in zelo lahke. Če se vse eno odločite za tak nakup boste sicer prihranili nekaj denarja, ampak opazovanje bo zelo težko in neprijetno. Za dobro opazovanje boste potrebovali ekvatorialno montažo.
Sedaj vam bom podal nekaj uporabnih nasvetov, da boste lahko izbrali teleskop na pravilni montaži. Skoraj vse komercialne, ekonomske montaže so narejene v Kitajski. To sicer ni problem, nam pa prihrani ker nekaj denarja. Vsak, ali skoraj vsak ekonomski teleskop se navadno prodaja skupaj z montažo, ampak te montaže so primerne samo za vizualna opazovanja, ter pri majhnih povečavah. Če želite dober teleskop predvsem za astro fotografiranje, potem morate kupiti optično cev posebej in montažo posebej. Primer: Kitajski 15 cm akromatski teleskop prodan na EQ4 montaži. (EQ pomeni ekvatorialno, medtem ko 4 pomeni "solidnost", tako EQ1 montaža pomeni da je montaža majhna in primerna samo za manjše teleskope, medtem ko je večja in zmoglivejsa montaža imenovana EQ6. To je razpoznavni znak vseh Kitajskih montaž). ![]() ... teleskop z
goriščno razdaljo 2032mm in premerom zbiralne
površine 203.2mm, ima svetlobno moč 10. Izračun: 2032 /
203.2 = 10. To pa zapišemo kot f/10. Svetlobno močni
teleskopi so tisti z goriščnim razmerjem od f/3.5 do f/6,
srednje močni od f/7do f/11 ter šibki od f/12 in več.
Zapomnite pa si, da pri fotografiranju teleskop z npr. f/8
goriščnim razmerjem potrebuje štirikrat
daljši čas ekspozicije
(osvetlitve) kot teleskop z goriščnim razmerjem f/4. Katere montaže pa so dobre in katere ne?Montaže tipa EQ1-2 so primetrne za manjše in kratke teleskope, kot so npr. 80mm kratki akromatski refraktorji, ali majhni 90mm Makutsovi ali kratki 114 mm newton refraktorji. Ti teleskopi imajo zelo kratke cevi (okoli 30 cm) in tehtajo samo 2-2.5 Kg. Če imate npr. 114 mm dolgo cev reflektorja (to pomeni da imate 114 f8 ali večji teleskop, ki je dolg okoli 60-100 cm) oziroma vsak teleskop ki je daljši od 70 cm, že potrebujete boljšo montažo in sicer vsaj EQ3. Če vaš teleskop tehta več kot 5-6 Kg, potem potrebujeta montažo vsaj EQ4-5, če pa ima vaš teleskop premer leče 20 ali več centimetrov potem potrebujete vsaj montažo z oznako HEQ5 ali za dolge cevi montažo EQ6. Tako sedaj veste da potrebujete dobro ekvatorilano montažo za vaš teleskop, ampak to še zmeraj ni dovolj. Naša Zemlja se vrti okoli svoje osi in tako se zdi kot da se zvezde premikajo po nebu. Ta pojav sicer ni strašen če opazujemo s prostim očesom ali binokularjem. Če pa opazujete s teleskopom pri več kot 100x povečavi Zemljina rotacija povzroči, da vam objekt ki ga opazujete ne ostane v centru okularja za več kot nekaj sekund in nam "odpotuje" iz vidnega polja. Prav zaradi tega efekta pa potrebujemo ekvatorialno montažo, ki je narejena tako da je ena os teleskopa obrnjeva proti severnemu polu in tako omogoca da z majhnim rocnim pomikom ali z motorcki sledimo zvezdam in ostalim objektom, ki potem ostanejo v centru vidnega polja okularja. Vsaka ekvatorialna montaža je že prirejena tako, da se dajo nanjo montirati motorčki, ki se dajo kupiti naknadno. Pri altazimutalni
nastavitvi se ena os vrti v smeri azimuta, druga pa po
višini.
Ta nastavitev je prilagojena zemeljskemu gledanju, primerna pa je tudi
za prečesavanje neba pri majhnih povečavah,
medtem ko se za astrofotografijo pokaže kot povsem neprimerna. Dobre
altazimutalne nastavitve imajo tudi komande
za počasne pomike.
Pri ekvatorialni
nastavitvi pomikamo os v samo v smeri rektascenzije, v smeri
deklinacije ni potrebno, ker se položaj objektov glede na nebesni
ekvator ne spreminja. Ekvatorialna nastavitev ima eno os v smeri
severnega nebesnega pola, tej pravimo rektascenzijska, druga os pa se
pomika vzporedno z nebesnim ekvatorjem.
Ta nastavitev je
odlična za dolga astronomska opazovanja in nujno potrebna za
astrofotografijo.Teleskopi na ekvatorialni nastavitvi so lahko
vodljivi, s komandami za počasni pomik in skupaj z električnim pogonom
pa enostavni za sledenje objektov preko neba ter njihovo zadrževanje v
vidnem polju teleskopa.
Torej kateri prvi teleskop?Smatram da prvi teleskop naj ne bo premočan in tudi ne preslab, da vas nazadnje ne odvrne od astronomije. Nasmiselno je tudi kupovati zelo drag prvi teleskop in porabiti več kot 2000 evrov, ker sploh ne veste kako dolgo boste zdržali v astronomiji in potem boste želeli na hitro prodati teleskop in boste na zgubi. Mislim da prvi teleskop naj ne bi bil manjši od 13-15 cm v premeru. S takšnim teleskopom boste lahko opazovali tako dep sky objekte kot tudi planete in luno. Tako lahko sedaj poizkušamo odgovoriti na vprašanja.Odgovor št. 1) Več denarja kot imate na razpolago boljši teleskop si lahko privoščite. Ne pretiravajte s preveč denarja pa tudi premalo ni v redu. Vprašanje št. 2) To je zelo pomembno vprašanje. Poznamo dve vrsti opazovanj in sicer A: deep sky (objekti globokega neba, nebule, galaksije, klustri) in B: Objekti našega sončnega sistema. Ti dve vrsti opazovanj pa potrebujeta različne teleskope za opazovanje. V bistvu planetarni teleskop potrebuje zelo dobro optiko in montažo s preciznimi motorji, medtem ko za deep sky potrebujemo predvsem velik premer, da nam zbere čim več potrebne svetlobe. Tako vam za deep sky opazovanja priporočam večji kitajski teleskop npr Newtnov reflektor ki je kar ekonomičen, in za solidno ceno dobite kar 20-25 cm optično cev, katera vam bo omogočila kar najlepši pogled na deep sky objekte. Po drugi strani so zelo dobri tudi SCT or Mak(utsov) ali dober nekitajski Newton na močni montaži. V tem slučaju bomo za isto ceno dobili manjši premer teleskopa, obenem pa seveda manj svetlobe v teleskop in slabše vidne deep sky objekte. Najbolj preprosti in najcenejši teleskopi za povprečno dep sky opazovanje pa so tako imenovani Dobsoni. To so teleskopi velikega premera na zelo preprosti največkrat leseni montaži. Tako npr. 30 cm Dobson stane toliko kot 15cm teleskop na dokaj precizni montaži. Vprašali se boste zakaj takšna razlika v ceni?1) Dobsoni sploh nimajo montaže in so velikokrat samo nekako potisnjeni v preprosto altazimutalno montažo. 2) Optika pri Dobsonih ni tako dobra kot pri 15 cm teleskopih.Kaj pa to pomeni?To pomeni, da če ste zainteresirani za opazovanje v slabši resoluciji in ne nameravate fotografirati, predvsem objektov ki slabo svetijo, je seveda Dobson prava izbira. Tako vam priporočam Dobsone nad 30cm premera, ker boste z njim zelo zadovoljni pri opazovanju deep sky objektov, ne boste pa zadovoljni z njim pri opazovanju planetov. V praksi pa vam bo dal 15 cm teleskop boljše rezultate pri opazovanju plametov kot 30 cm Dobson. Ponovno pa opozarjam da za planete potrebujete ekvatorialno nastavitev z motorčkom vsaj po eni osi za koliko toliko normalno opazovanje. To so predvsem glavne razlike ko se boste odločali pri nakupu ekonomičnega teleskopa, ča pa imate na razpolago dovolj denarja si boste privoščili 30 cm teleskop z odlično ekvatorialno montažo in boste pozabili na vse zgoraj napisano. Žal takšni teleskopi stanejo tudi do 20.000 evrov in več in vam vsekakor odsvetujem nakup. Nazadnje je zelo pomembna tudi lokacija od koder nameravamo opazovati. Če je vaša želja opazovanje deep sky objektov živite pa v večjem mestu z veliko..... .....svetlobne onesnaženosti.....
....vam garantiram da ne boste videli veliko deep sky objektov in v takšni situaciji vam 15 cm teleskop uporabljen v zelo temni noči izven mesta da boljše rezultate kot 40cm Dobson v svetlobno onesnaženem mestu. Deep sky objekti so dejansko zelo šibki in za opazovanje resnično potrebujete temno nebo. Če boste zmeraj opazovali z mesta vam ne priporočam nakupa večjega Dobsona za deep sky, razen če imate kje na preiferiji ali v hribih počitniško hišico z temnim nebom. Če pa nameravate iz mesta opazovati planete in luno le-ti ne potrebujejo tako temnega neba vam priporočam nakup 15 cm Newtna ali vsaj 12-13 cm Maksutova ali celo večjega dolgogoriščnega akromatskega refraktorja. Če se boste odločili za ekonomski teleskop, na primer kitajski Newton, vam priporočam da polagate pozornost tudi na goriščno razdaljo teleskopa. Povprečna kvaliteta komercialnega Newtna je proporcionalna z goriščno razdaljo ali drugače povedano 15 cm Newton F 1000 mm je vsekakor boljši kot 15cm F 500, ker optika enostavno dela boljše pri tako dolgi goriščni razdalji. Ta računica velja samo za akromatske refraktorje in Newtnove teleskope, ker daljša je goriščna razdalja manjša je kromatinča aberacija (Kromatična (barvna) aberacija je napaka leč, zaradi katere včasih vidimo slike, ki nastanejo s preslikave prek leče, obrobljene z mavričnimi barvami. Ta napaka je posledica disperzije. To napako odstranimo z sistemi leč)teleskopa. Newtoni sicer nimajo kromatske aberacije, vendar je zelo velika razlika v goriščni razdalji. Pri Newtnovih tipih teleskopov vas moram opozoriti še na eno zanko trgovcev in bodite nanjo zelo pazljivi. Tudi izdelovalci Newtnov poznajo ta problem goriščne razdalje, zato se v prodaji najdejo Newtoni z majhnim trikom. Izdelovalci vstavijo med fokus teleskopa barlov lečo da umetno podaljšajo originalno goriščno razdaljo teleskopa. Tako dobijo da ima kratka 40 cm cev teleskopa goriščno razdaljo od 1000-1400 mm. Ta trik zelo pogosto uporablja podjetje Seben, ki vam prodaja 150mm F1400mm teleskop z barlov lečo pred fokusom. Še enkrat vam svetujem prosim bodite pazljivi pri nakupih in ne kupujte takšnih teleskopov . In nazadnje veliko teleskopov se prodaja skupaj z GO-TO montažo. GO-TO pomeni da ima montaža računalniško podporo do mnogih objektov kot so zvezde, meglice, Mesierjevi objekti, planeti IPD. Navadno na tipkovnici izberete objekt katerega želite opazovati pritisnete na GO-TO in teleskop se vam sam zavrti v tej smeri in sam poišče objekt na nebu. Takšen teleskop ima tudi možnost priključitve na osebni ali prenosni računalnik in tako lahko s pomočjo kabla kontrolirate svoj teleskop npr iz hiše ali observatorija. Opozoriti vas moram da nam žal GO-TO montaža podraži celi sistem. ![]() Tabela: Primerjava modela teleskopa, teže teleskopa ter cene in teže montaž
Teleskopi za začetnike, ki imajo dobre kvalitete in zmerne cene:
Teleskopi katerih ne priporočam:
ČRNA LISTA NEZAŽELENIH TELESKOPOV:Slika 1.) Takšne teleskope navadno najdete v večjih hipermarketih. Največji argument je seveda povečava (600 - 975 krat). Tak teleskop je največja past za začetnika, popolno razočaranje in vstran vržen denar. ![]() Slika 2.) Potem ko so trgovci ugotovili da ne gre najbolje v prodajo zgornja varianta so si izmislili nov način zavajanja kupcev. Na sliki spodaj je prikazan kratko cevni Newton ki ima znotraj njega namesceno korekcijsko leco. Prepoznali ga boste po tem ker ima deklarirano goriščno razdaljo okoli 2x večjo kot dolžino cevi . Npr. 114 mm premer cevi, goriščna razdalja pa 1000mm cev pa je dolga 500mm ali celo manj. Treba pa je vedeti tudi to, da pa Cassegrain-ovi tipi teleskopov IMAJO dosti krajšo cev od goriščne razdalje. ![]() Slika 3.) Na sliki spodaj pa je najhujši primer prodajnega teleskopa katerega cena lahko doseže tudi 700 in več Evrov. Ta teleskop sicer nima vgrajene korekcijske leče kot zgornji, ima pa vgrajeno sferno zrcalo na zelo kratkem F4 gorišču. Za razliko od kratkih Newtnov so ti mogoče še nekako uporabni vendar na zelo majhnih povečavah. Montaža je zelo slaba, kot tudi priloženi okularji in barlow leče. Ti teleskopi imajo zelo veliko sferno aberacijo zrcala. Sferna aberacija nastane pri odboju širokega snopa svetlobnih žarkov, ki so vzporedni z optično osjo, od krožnega zrcala. Žarki se po odboju sekajo v različnih točkah na optični osi. Pri tem nastane krivulja kavstika. Pojav je tem bolj izrazit, čim širši je snop žarkov. ![]() PRIMERNI TELESKOPI ZA VSAK ŽEP:Tukaj vam bom prikazal nekj kandidatov z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Slika 1.) Najboljši teleskop za začetnika je dvocevni rafraktor majhne povečave in širokega vidnega polja z drugim imenom daljnogled ali binokular. Če boste na primer želeli pogledati razsuto kopico M13 morate vedeti kje se nahaja, da bi proti njej obrnili svoj teleskop. To pa je za začetnika dosti lažje storiti z daljnogledom kot s teleskopom. Astronomski teleskopi navadno sliko objekta obrnejo okoli in z leve v desno, imajo dosti manjše vidno polje (zaradi večje povečave) kot daljnogledi. Z daljnogledom lahko vidite zelo veliko objektov, kateri najlepše izgledajo ravno v daljnogledu. Največkrat se uporabljajo daljnogledi velikosti 7x50mm ali 10x50mm. Prva številka vam pove povečavo in druga premer objektiva v milimetrih. Obstajajo tudi drugi npr:7x35, 8x40, 9x63, 15x70. Če ste začetnik vam priporočam poleg uporabe daljnogleda tudi uporabo vrtljive zvezdne karte. Začnite z opazovanjem Lune, naučite se imena ozvezdij in kje na nebu ležijo, najdite planete in svetle objekte globokega vesolja (deep sky). Vključite se v najbližje astronomsko društvo. Cena najpopularnejšega daljnogleda med astronomi amaterji TS 10x50 znaša okoli 60 evrov. ![]() Slika 2.) Na sliki 2. vidite 80 mm F5 refraktor na altaz montaži, imenovan tudi "Shorty". On je specialist ker ima široko vidno polje, ima sicer majhno povečavo je pa primeren za deep sky. Zaradi majhne povečave ni dober za planete. Njegova največja prednost je ta da je majhen in prenosen. Cena okoli 190 evrov. ![]() Slika 3.) Na sliki 3. je 130/1000 mm Newton na ekvatorialni montaži. Je univerzalen instrument, ki je zelo dober za planete,luno kot tudi deep sky objekte. Ekvatorialna montaža je nadgradljiva z motorčki. Je dosti večji od Shortya, cev je dolga 95 cm. Prav toliko pa tudi montaža, ki je sestavljiva. Cena takšnega teleskopa se vrti okoli 250 do 300 evrov. ![]() Slika 4.) Na sliki 4. vidite 200 mm F6 Dobsona. S takšnim teleskopom pa boste že lahko pogledali globje v vseolje. Objekti ki se pri 130mm več ne vidijo izgledajo v tem teleskopu zelo svetli in lepi. Goriščna razdalja 1200mm vam omogoča povečave tudi nad 400x. Cev tega teleskopa je dolga 120cm in jo spravite na zadnji sedež avtomobila, montažo pa v prtljažni prostor. To je zelo dobra izbira za začetnega astronoma. Cena med 400-600 evri. ![]() Slika 5.) Če vam Dobson mogoče na izgleda kot teleskop, vas živcira, ker ima okular na napačnem mestu, in niste zainteresirani za deep sky, potem je za vas prava izbira 90 mm F11 refraktor na ekvatorialni montaži.Je zelo dober za luno in planete. Tak teleskop stane kot Dobson ali celo malce več. ![]() Slika 6.) Maksutov - Cassegrain 102mm na ekvatorialni montaži Predvsem ima visoko ceno in je specializiran teleskop, ga ne priporočam začetnikom. Cev tega teleskopa je dolga smo 30cm, daje zelo lepo sliko in je primeren tako za deep sky kot za planete. Teleskop potrebuje zelo masivno montažo, kar pa ni primerno za prenašanje. Kot vsi katodioptični teleskopi potrebuje veliko časa, Da se temperatura optike izenači z temperaturo okolja. ![]() ŠE NAKAJ O OKULARJIH IN BARLOW LEČAH:Okularji so nepogrešljiva oprema vsakega astronoma amaterja. Na tržišču je veliko število različnih znamk in vrst okularjev. Najpogosteje se prodajajo 1.25 inčni okularji , vse bolj pa so med astronomi popularni tudi 2 inčni okularji, so pa seveda dražji. Tukaj bom navedel najpogosteje uporabljane in prodajane vrste okularjev in sicer: 1.) HUYGENS IN RAMDSEN Tole je Huygensov z oznako "H". Sestavlljen je samo iz dveh leč in ima zelo ozko vidno polje. Očesni relief je zelo slab. Nukoli ga ne kupujte posamezno. Je pa odličen okular za sončno projekcijo. Zelo podobni njemu so Ramdsenovi okularji z oznakami R, SR ali F. Številka v mm nam označuje goriščno razdaljo okularja da lahko kasneje izračunamo povečavo. Npr: Teleskop premera leče 200 mm F5. Torej goriščna razdalja teleskopa Je D xF in to je 200x1000mm. Če je okular gorišča 25mm izračunamo: 1000mm/25mm = povečava 40x ![]() 2.) KELLNER To je Kellnerjev okular. Označen je z črko "K" ali "RKE". Sestavljen je z treh Leč, ima boljše vidno polje in očesni relief. Dobro deluje v teleskopih z F7 in Višje. Niso dragi najpogosteje so uporabljeni v refraktorjih srednje velikosti in Malih Newtonih. Obstaja tudi bovejša različica t.i Modifies achromat z oznako MA.
3.) PLOSSL Okular Plossl vsebuje 4 elemente. Vidno polje pa ima od 43 do 53 stopinj. Ima zelo dober očesni relief. Je eden boljših "must have" okularjev. To so najbolj popularni okularji v amaterski astronomiji. Poznamo še Super Plossl in Ultra Plossl verzije, ki pa so dražje. 4.)ERFLE Erfle okular ima 5 ali celo 6 elementov, široko vidno polje od 60 do 72 stopinj in zelo dober očesni relief. Najpogostejši so v 2 inčnem formatu. Najraje jih uporabljajo lastniki SCT oz. Schmidt Cassegrain teleskopov. 5.)SPEER-WALLLER, NAGLER To so okularji zelo visokega cenovnega razreda. Vsebujejo 7 ali celo 9 elementov. Imajo ogromno vidno polje preko 80 stopinj, so korigirani na vse vrste aberacij. Zelo dobri so za teleskope vse do F3.5. Pa še cena: 400 $ za komad pa vse do 5000$ za najdražjega. 6.) ZOOM OKULARJI Prednost teh okularjev je predvsem v tem, da imajo spremenljivo Goriščno razdaljo oz. povečavo. Če imate eden tak okular je kot da jih imate cel set. To so vrhunski okularji z najmanj 8 ali 9 elementi, skratka vrhunski v vsakem pogledu. Najpogostejše vrednosti goriščne razdalje so od 7 pa do 22mm. 6.) BARLOW LEČA Uporablja se predvsem da poveča F število teleskopa. Najpogosteje se uporabljajo 2x Barlov pa vse do 5x. Pogosto astronomi kombinirajo med okularji ter Barlow lečo in dobijo večje število različnih povečav. Najboljša kombinacija je če kupujete okularje, da kupite okularje za 26mm, 17mm, 7mm ter dobte z 2x Barlow ločo kombinacijo13mm, 8.5mm in 3.5 mm. ![]()
V
teh nekaj stavkih sem poizkušal odgovoriti na pogosto
zastavljena vprašanja pri prvem
nakupu teleskopa. Odločitev je nazadnje vaša. Upam, da boste
tukaj našli tudi kakšen odgovor
na vaše zastavljeno vprašanje, ter vam bo to
olajšalo nakup teleskopa in opreme. Pa veliko jasnih noči pri opazovanju….. Marko VIDOVIČ Dipl. var.
![]() |